Refleksopsihoterapija – povezava med refleksnimi conami in čustvovanjem  

Čudež in lepoto človeškega bitja in njegovega življenja izražajo telo, um, čustva, zavest ter nezavedno območje, ki je onkraj opisa. Na zdravje vplivajo motnje na katerikoli ravni. Izkrivljene podobe o občutkih in občutenjih ustvarjajo zmedo in napačno vrednotenje čustvenih težav. Občutki in občutenja se čutijo, vendar med njimi obstaja velika razlika. Občutki nastanejo z draženjem čutnih receptorjev, ki so razporejeni v koži in notranjih organih. Občutki so stalno prisotni in omogočajo kontakt z zunanjim svetom.

Večplastnost telesa

• Telo, ki je najlažje prepoznaven del človeškega bitja, je odsev vseh človeških ravni in ni samo odraz genskih zapisov, je tudi izraz vseh doživetij. Psiha dojema telo kot senzor, kot informacijsko omrežje z neštetimi komunikacijskimi sistemi: s kardiovaskularnim, prebavnim, dihalnim, hormonskim, mišičnim, kostnim, z avtonomnim, pa tudi s čustvenim in intuitivnim sistemom.
• Ljudje večinoma zamenjujejo občutek, ki je vezan na čute in občutje, ki je duševno stanje in je posledica celotnega čustvenega doživljanja. Lahko pa je telesni občutek, ki ga oseba oceni kot pomembnega, tisti dražljaj, ki izzove čustvo. Obstaja kontinuiteta senzoričnega doživljanja, ne obstaja pa kontinuiteta čustvenega doživljanja, ker doživljamo čustva samo v situacijah, ki jih človek oceni kot pomembne.
• Telo uporablja kožo, globlje mišične ovojnice in mišice za zapisovanje vsega, kar se dogaja. Za  terapevta je živ zapis danega, odvzetega, ozdravljenega in želenega življenja.
• Telo je večjezično bitje. Izraža se z barvo in temperaturo, z gibanjem, z bolečino, z ljubeznijo, z jezo, s strahom, veseljem,… Telo se spominja. Spomin je v obliki podob in občutkov shranjen v celicah. Kako globoko se zapišejo občutki in čustva v celicah, je odvisno od prebujenosti oz. vzdraženosti čutov in naše čustvene naravnanosti.

Naša izbira je kako bomo izrazili čustva 

Zavedanje, da človeško obnašanje ni vedno posledica samega čustva, nas vodi k zrelemu in osvobajajočemu ravnanju, da ima vsakdo sposobnost, da izbere, kako bo izrazil svoja čustva. Največkrat se čustva izražajo v vedenju, kadar so neozaveščena ali pa jih potiskamo.
Refleksnoconska masaža kot holističen pristop trdi, da je večina bolezni  - psihosomatskih. Um in telo sodelujeta pri obnavljanju in vzdrževanju dobrega psihofizičnega  počutja, zato ju moramo upoštevati in jima znati prisluhniti, saj se koristi na eni ravni bitja odslikavajo na vseh drugih ravneh.
Če torej združimo znanje o refleksnih conah na stopalih z osnovnim razumevanjem človeške psihe in čustvovanja,  bi lahko napisali novo idejo »formule za srečo«, jaz se jo imenovala:  refleksopsihoterapija. .

Kaj je refleksopsihoterapija?

Telo ni samo medij spominov temveč tudi sprememb, kar velja za odrasle in otroke. Refleksopsihoterapija je sinteza različnih praks, ki temelji na ideji kako preoblikovati naš celični spomin in naše čustvene molekule. Temelji na:

• spoznanjih konvencionalne psihoterapije, da je oblikovanje trenutnih čustvenih in vedenjskih vzorcev, zrcaljenje zgodnjih izkušenj;
• na izkušnjah refleksnoconske terapije, kjer z različnimi prijemi in spodbujanjem  refleksnih con v kombinaciji z določenimi mentalnimi dejavnostmi, lahko spremenimo elektrokemijo naših možganov in posledično vplivamo na naše občutke, navade in sposobnost čutenja, obvladovanja notranjega miru in splošno učinkovitost.

Maja Vrhunc
Refleksoterapevtka 
http://www.institut-rjp.si/