Dobro počutje je povezano z ritmi

Živimo v ritmu letnih časov, dnevnih ritmov, odnosov, osebnih izbir in zunanjih vplivov. Osebni ritem poganja naš razvoj, zato se telo odzove, kadar ga ne more privzeti. Naše telo je dokončen sistem naravnih odzivov. Psihično nelagodje ali bolezen ponuja podatke o naših telesnih potrebah in življenjskem slogu.
Telo, najlažje prepoznaven del človeškega bitja, je odsev vseh človeških ravni in ni samo odraz genskih zapisov. Je tudi izraz vseh doživetij, njihove asimilacije in ohranja to, kar je ustvarila evolucija. Naša telesa so se razvila s prilagajanjem na svet, ki ga ni več in ker se okoliščine spreminjajo z osupljivo hitrostjo, smo se znašli v telesih, ki nas ohranjajo ujete v zastarele prilagoditve (odzivnost na stres, imunski sistem …). Negativna miselna selekcija, pretirana stresna odzivnost, okvare imunskega sistema (avtoimuna obolenja, kot so npr. alergije, rak, diabetes …) so v resnici namenjeni našemu preživetju in ohranjanju človeške vrste.
Novodobni občutek krivde, da nosimo odgovornost za lastno zdravje, se v tem trenutku zaroti proti nam, ko pričnemo iskati krivca za slabo počutje. Mi smo zapis naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vendar je vzorec, ki ga tvorimo z izločanjem nevrotransmitorjev, hormonov, pretočnostjo energijskih poti in energijskih centrov spremenljiv in nanj lahko vplivamo z namenom sebi in drugim izboljšati počutje, zdravje, odnose in ustvarjalnost.
Telo se odziva na um
Če povzamem, duh je tisti, ki gradi telo. Korak za korakom nevrologija spoznava, da je duševnost sposobna spremeniti telo, vendar v okvirih tega, kar smo prinesli na svet z obliko telesa, ki nas določa. Skrb za prijetne občutke je postala nuja za spreminjanje naših možganskih vzorcev in polja navad, kar pogojuje naše trenutno počutje, zdravje in ne nazadnje dolgost življenja.
Naše telo upošteva naš um in se odziva na to, kar mislimo, čutimo in živimo. Če naša volja, namen in dejanja niso usklajeni s potrebami našega telesa, je običajno cena precej visoka v obliki slabega počutja, psihičnega nelagodja ali še celo bolezni. Telo poseduje kar nekaj sistemov, ki skrbijo za delovanje človeka kot celote.
Cirkadiani ritmi
Nekateri biološki pojavi, kot je npr. menjava stanja zavesti, budnosti in spanja, so povezani z menjavo dneva in noči. Ker imajo periodo približno enako dolžini dneva, jih imenujemo cirkadiani ritmi (lat. circa, okoli; dies, dan). Poleg menjave budnosti in spanja se spreminjajo še npr. telesna temperatura, srčna frekvenca in arterijski tlak, ki imajo vsi višje vrednosti, ko je človek buden in aktiven, nižje pa, ko človek spi. Cirkadiano ritmiko z značilnim dnevnim nihanjem kažejo tudi številni hormoni, odvajanje presnovnih produktov tako prek ledvic kot prek črevesja, pojavljanje lakote, lokomotorna dejavnost in ne nazadnje tudi naša pripravljenost za delo. Poznanih je več kot 100 telesnih funkcij s cirkadiano ritmiko.
Cikel spanja in budnosti je eden izmed najbolj pomembnih ciklov, ki se uravnava preko naše notranje biološke ure. Vpliv centralne cirkadiane ure potrjujejo tudi številne nevrološke raziskave. Dosedanje analize motenj spanja povezanih s cirkadianim ritmom so pokazale, da obstaja povezava med mutacijami genov cirkadiane ure in določenimi boleznimi. Sem štejemo nekatere psihične bolezni, predvsem depresijo, bipolarne motnje, shizofrenijo … Seveda so motnje spanja povezane z jakostjo manifestacije bolezni. Tudi fizične bolezni povzročajo motnje spanja npr. onkološka obolenja in seveda vsi bolečinski simptomi.
 Psiha dojema telo kot senzor, kot informacijsko omrežje z neštetimi komunikacijskimi sistemi: s kardiovaskularnim, prebavnim, dihalnim, hormonskim, mišičnim, kostnim, z avtonomnim, pa tudi s čustvenim in intuitivnim sistemom. S temi sistemi oblikujemo naše ritme in polje navade, ki pa ni vedno v skladu s tem, kar potrebujemo. Njegov namen je, da nas odvrne od spreminjanja.
Ali vemo, kdo smo?
Temu premišljevanju sledijo vprašanja: Ali vemo, kdo smo? Ali se nismo mogoče v iskanju samega sebe razvijali v napačno smer? Ali je mogoče, da smo prezrli to, kar je očitno?
Prav v zvezi s tem se je v zadnjih 50-letih pojavila cela vrsta terapij, ki vnašajo odrešitev in zmedo: psihoanaliza, skupinska terapija, družinska terapija, transakcijska analiza, Gestalt in mnogo energijskih alternativnih, komplementarnih in drugih zdravilskih metod. V resnici nam prinesejo več ali manj olajšanja in le redko odgovor na večno vprašanje, kdo sem in kaj potrebujem za življenje, ki me izpolnjuje. Narava je v resnici neizprosna in dosledna v lastnih ciklih in ritmih, menjavanje letnih časov, dneva in noči. Vsi so namreč najbolj preprosta kozmična pravila vrtenja planetov in posledic, ki temu sledijo.
Spogledovanje z naravo in spoštovanje njenih ritmov – pomeni spoštovanje samega sebe, kajti mi smo narava.

Maja Vrhunc
Psihoterapevtka