Postopki pridobivanja eteričnih olj

Marsikdo, ki prvič v rokah drži malo stekleničko s 100-odstotnim naravnim eteričnim oljem, niti ne ve prav dobro, kako je bilo pridobljeno. Pa si poglejmo, na kakšne načine lahko iz rastlinskega materiala pridobivamo eterična olja.

Destilacija

Destilacija je najpogostejši način pridobivanja eteričnih olj. Najbolj uporabne zvrsti destilacije eteričnih olj so:

• parna,
• parna/vodna, 
• vodna.

Parna destilacija poteka tako, da skozi rastlinski material, ki ga destiliramo v kotlu, spustimo paro, ki jo generiramo s segrevanjem vode (parna/vodna destilacija), ali z zunanjim generatorjem pare (parna destilacija). Para vstopa v rastlinski material (ki je po potrebi prej nariban, narezan itd.) in s seboj odnaša aromatične hlapljive sestavine, eterična olja rastline. Aromatična para potuje skozi hladilne cevi, kjer se ohlaja in kondenzira. Končni produkt destilacije je hidrolat (voda z majhno vsebnostjo raztopljenih aromatičnih sestavin) in čisto eterično olje, ki ga nato ločimo s separatorjem.
Vodna destilacija je primerna za destilacijo cvetov (recimo vrtnice in pomaranče), ki se med parno destilacijo sesedejo v gmoto, ki oteži potovanje pare skozi material. Rastlinski material je namočen v vodi, ki se segreva do vrenja. Enako kot pri parni destilaciji se aromatična para, ki nastaja med vrenjem, kondenzira in v končni fazi destilacije loči na hidrolat in eterično olje.

Hladno stiskanje

Včasih so olja citrusov pridobivali ročno, in sicer tako, da so zmečkali lupine, tekočino zbrali s pomočjo spužve ter nato ločili sok od eteričnih olj. Danes obstajajo naprave za mehansko stiskanje citrusov, ki so občutno pocenile in pospešile proizvodnjo. Stroj za hladno stiskanje deluje tako, da v lupinah ustvari majhne luknjice in s pomočjo centrifugalne sile zbere eterično olje, ki ima nekaj posebnosti v primerjavi z drugimi eteričnimi olji – je manj obstojno, zato ga je potrebno hraniti v hladilniku. Je tudi fototoksično, kar pomeni, da je potrebna previdna uporaba v povezavi s soncem (ne nanašajte ga npr. pred sončenjem). Lahko vsebuje veliko pesticidov, zato svetujem, da poiščete ekološko različico. Vsebuje tudi voske in zaradi nizke temperature odraža bolj identično sliko rastline kot destilirana eterična olja.

Ekstrakcija s topili

Absolut je material, ki je v parfumeristiki zelo pogost. Tradicionalno so absolute pridobivali v postopku enflourage, torej z zlaganjem nežnih cvetnih listkov (npr. jasmina) na plošče, premazane z živalsko mastjo. Danes ta del procesa opravijo s pomočjo ekstrakcije s topili, in sicer na naslednji način: svež rastlinski material podvržejo topilu (najpogosteje heksanu) in tako pridobijo lepljiv voskast »konkret«. Le-tega tretirajo z alkoholom ter podvržejo višji temperaturi (da bi topilo izparelo), nakar vse skupaj filtrirajo in ohladijo ter na koncu dobijo absolut. Absolut ima običajno zelo podoben vonj, kot smo ga vajeni ob vohanju žive rastline, po drugi strani pa lahko vsebuje ostanke topil.

Ekstrakcija CO2

Metoda ekstrakcije s superkritičnim ogljikovim dioksidom je dokaj nova in draga, uporablja se tudi v prehranski industriji (npr. brezkofeinska kava, hmeljev ekstrakt itd.). Plin CO2 se pod pritiskom utekočini, deluje kot topilo in tako iz rastlin izvleče esenco. Ta metoda ima dobre plati, npr. za razliko od heksana doslej niso znani toksični učinki CO2. Ima pa ta način tudi slabe plati, saj je vsebnost pesticidov v CO2 ekstraktih zelo visoka, zato je smiselno uporabljati le ekološko vzgojene rastline. Na splošno je ekstrakcija s CO2 še v povojih in jo je potrebno bolje raziskati.
 
 Ana Ličina,aromaterapevtka in parfumeristka
https://www.analicina.com/