Posledice kroničnega stresa v delovnem okolju

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v svojih raziskavah ugotavlja, da se v Evropski uniji vsak tretji zaposleni nahaja v zelo stresnih situacijah. Celo 90% obiskov pri  splošnih zdravnikih je povezanih s posledicami kroničnega stresa. Posledice le-tega se kažejo tudi v 50% - 60% izgubljenih delovnih dneh in približno petih milijonih nesreč na delovnem mestu.

Povezava znanj vzhodnega in zahodnega dela sveta 

K ustreznemu načinu življenja, ki pomaga človeku ohranjati njegovo največjo vrednoto –zdravje, prispevajo med drugim različne storitve v okviru velneške ponudbe. Slednja najpogosteje temelji na tradiciji vzhodnega dela sveta, kjer je poudarek na pomenu harmonije  telesa, uma in duše kot tudi  zahodnega dela sveta, kjer je v ospredju potreba po hitri regeneraciji telesa in sprostitvi kot trenutnem ugodju. Povezava obeh svetov omogoča posamezniku izbiro zanj najbolj ustrezne velneške storitve.
Pomen ozaveščanja lastne odgovornosti za zdravje
Vse več ljudi se zaveda pomena povezovanja obeh izhodišč kot pomoč za boljšo kakovost življenja bodisi preventivno ali pa pri lajšanju hujših bolezenskih stanj. Ne glede na  različne možnosti je ključna ozaveščenost posameznika, da sprejema lastno odgovornost za zdrav življenjski slog in s tem ohranjanje  zdravja. 
Vsa velneška ponudba,  je strokovno oblikovana po posameznih velneških stebrih, in sicer:

• zdrava prehrana,
• telesna aktivnost,
• duševni velnes,
• sproščanje.

Skupni imenovalec vseh štirih področij je ohranjanje dobrega počutja uporabnika. Če se nekdo odloči za spremembo na enem samem področju, je to lahko zanj že velik korak, s katerim bo izboljšal svoje počutje. Za popolno ravnovesje pa je potrebno uskladiti vsa omenjena področja.

Zdrav življenjski slog v delovnem okolju 

V Sloveniji imamo v okviru zakonodaje zajeto obravnavano področje, saj  Zakon o varnosti in zdravju pri delu vključuje člen, ki govori o tem, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V zakonu je posebej omenjen tudi člen s smernico za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Vendar pri nas še vedno večinoma prevladuje mnenje, da je to bolj nujno zlo v izogib morebitnim tožbam delodajalca, kot pa dejanska ozaveščenost glede potrebe za ohranjanje zdravja in vitalnosti zaposlenih.
V praksi bo potrebno narediti še veliko, da bo zdrav življenjski slog v delovnem okolju, sprejet tako kot v tujini, kjer imajo delodajalci vpeljane različne korporativne velneške programe s pravim namenom in ciljem. 
 
Mag. Monika Karan