Mlada po 50-tem?   (1. del)

Ni nam enostavno, sodobnim ženskam, v času kulta mladosti. Neizbežno pride trenutek, ko se v ogledalu zazremo v nove gubice, se naveličamo puliti sive lase (ker jih je preprosto preveč) in se zavemo povešene kože. In ko nepreklicno minejo še naša plodna leta, se s strahom zazremo v prihodnost:« Nas čaka samo še staranje?«.

Spremembe so del nas

Staranje in menopavza gresta z roko v roki, zato je nemogoče reči, katere spremembe so del naravnega procesa staranja (ki se začne že kmalu po 20-tem) in katere so predvsem posledica znižanega nivoja spolnih hormonov. Oboje pa lahko vodi v to, da se v naši novi (starejši) koži ne počutimo več dobro.

Kaj se pravzaprav dogaja v času menopavze?

• Z upadajočim nivojem estrogena izgubljamo kolagen in elastin, ki skrbita, da je koža čvrsta, prožna in napeta. Posledično se koža stanjša, vse manj je odporna na obrazno mimiko (mrščenje, smeh), zato nastajajo gube.
• Zmanjša se tudi izločanje maščobe, ki ščiti kožo, zato postaja bolj suha in občutljiva.
• Pa še čisto pubertetniška težava se lahko vrne – akne.

Navidezno rešitev nam obljublja katera od oblik NHZ (nadomestno hormonsko zdravljenje). A za spremembami našega izgleda se skriva mnogo več kot izguba spolnih hormonov, saj je koža  ogledalo našega zdravja, tako telesnega kot duševnega. Tako kot sijoč, radosten nasmešek na obrazu prikrije marsikatero gubo, jih naše nezdrave navade poglabljajo.

Izberimo spodbuden življenjski slog

Na to, kako se staramo, v veliki meri vpliva genetika, torej dedne informacije v obliki genov, še v večji meri pa naš življenjski stil, ki vpliva na izražanje teh genov, vse od prehrane do kroničnega stresa, toksinov, pomanjkanja gibanja, negativnih misli in vzorcev.
Staranje je namreč tesno povezano z manj ali bolj intenzivnimi vnetnimi procesi v našem telesu. Takšna vnetja pospešujejo kajenje, fizična neaktivnost, stres in pomanjkanje spanja, ki nas torej dobesedno starajo. Pomembno vlogo igrajo prosti radikali, to so zelo reaktivne molekule, ki nastajajo v našem telesu tekom presnove, pa tudi zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom in toksinom (strupenim snovem iz tobaka, prometa, delovnega okolja…) in se vežejo na celice ter jih poškodujejo, kar vodi v vnetja.

Kaj lahko naredimo za lepo kožo?

1. Pazimo na izpostavljenost soncu, saj je vzrok fotostaranja (koža potemni, pojavijo se tude nezaželene starostne pege). Za tvorbo D vitamina je dovolj že 10-15 minut sončnih žarkov na naši koži, a izogibajmo se najmočnejšega sonca  med 11 in 16 uro.
2. Zavarujmo se tudi z oblačili in zaščitno kremo, po možnosti z zaščito na mineralni osnovi. Ne pozabimo namazati rok in vratu, za obraz pa je najbolje, da je zaščiten vedno.
3. Dovolj spimo, saj je spanec tudi lepotilen, ker pomaga zniževati stresne odzive telesa in pospeši njegovo regeneracijo.
4. Pijmo dovolj tekočine, najbolje vodo ali zeliščne čaje, hidracija telesa odplavlja toksine in napenja kožo.
5. Prehranjujmo se zdravo, kar pomeni obilico sadja in zelenjave, polnozrnata žita, semena in oreške, omejimo živila živalskega izvora. Izogibajmo se trans-maščobam ter rafiniranim ogljikovim hidratom. Raziskave kažejo, da se bel sladkor direktno veže na kolagen, ki posledično izgubi prožnost.
6. Negujmo svojo kožo, redno jo čistimo, a bodimo nežni, izogibajmo se vroči vodi. Pred spanjem vedno odstranimo ličila. Uporabljajmo kakovostno hidratantno kremo za kožo. Zelo pomemben je tudi piling s katerim odstranjujemo odmrle celice. Koža absorbira velik delež tistega, s čimer jo namažemo, zato bodimo res izbirčne pri kozmetiki. Dražji izdelki niso nujno učinkovitejši. Varneje je izbrati izdelke z bio certifikati, sicer pa preverimo vsebino krem, da se  izognemo parabenom, mineralnim oljem, sintetičnim dišavam in konzervansom… Kreme lahko vsebujejo pomembne antioksidante: vitamini A, C, E, izvleček zelenega čaja, alfa lipoično kislino, DMAE, koencim Q10… Ne eksperimentirajmo preveč s kozmetičnimi preparati, saj tako povečamo tveganje za alergične reakcije. Da opazimo učinke, je potrebno nekaj potrpljenja, elastin in kolagen se npr. regenerirata v 4 mesecih.
7. Izogibajmo se kroničnemu stresu, kajti povišan stresni hormon kortizol vpliva na staranje kože obraza, poslabšuje vnetja, slabša celjenje poškodb in celo pospeši razvoj rakavih sprememb. Pomagajmo si s sproščanjem in izogibanjem največjim stresorjem, kot so pomanjkanje spanja, slaba prehrana, tesnobnost, negativne misli.
8. Kritična stresorja pri prezgodnjem staranju sta kajenje in onesnažen zrak. Kajenje poslabša prekrvavljenost in s tem prehranjenost kože, poškoduje pa tudi elastin in kolagen. Zato  koža izgubi sijaj in se še hitreje guba.
9. Na našo kožo vpliva tudi kronično zaprtje, zato uživajmo dovolj vlaknin in tekočine. Pomagamo si lahko z mletim lanenim semenom, ki je vir koristnih omega 3 maščob.
10. Fizična aktivnost je lahko naš vrelec mladosti, saj izboljša prekrvavitev. Celice zato dobijo več hranil in kisika. Vendar tudi pri tem upoštevajmo telo in ne pretiravajmo z ekstremnimi podvigi.  

Naša mladostnost  naj izvira znotraj nas, iz strasti do življenja, igrivosti in humorja.

Magdalena Fabčič, univ. dipl. biol., coach ACTP, moderatorka
http://www.menopavza.si/