Stres in spomin  

Stresno delovno okolje v večji meri predstavlja povečano tveganje za spoznavni upad, zato je predpogoj za dvig učinkovitosti zaposlenih na delovnem mestu vpeljava načinov, s katerimi lahko zaposleni obvladujejo stresne situacije, ohranjajo umske sposobnosti.
Stresni dogodki so za človeka ovira, obremenitev ali tudi izziv. Stres je lahko motivator za delo, ko pa preobremenjenost preseže zmožnost normalne reakcije človeka na izzive okolja, stresorje, lahko pride do negativnih učinkov. Posledica so povečana notranja napetost, nezadovoljstvo, tesnoba, soočanja z neuspehom, pretiran strah, zmanjšana storilnost, motnje spanja, izgorelost, pretirano uživanje psihoaktivnih substanc in na koncu takšno stanje privede do bolezni, kot so na primer zvišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni, kar nenazadnje vodi v motnje v procesu pomnjenja.
Najbolj pogosto na izgubo spomina vpliva:

• stres,
• depresija,
• Alzheimerjeva bolezen,
• zvišane stopnje sladkorja in holesterola.

Pri obvladovanju stresa na delovnem mestu je izjemno pomembno, kako so zaposleni zmožni uporabljati mehanizme za obvladovanje svoje situacije in s tem izboljšati svoje zdravje in svoj spomin.

Posledice stresa

Posledica stresa so med drugimi spremenjena čustvena odzivnost, vedenjske spremembe, fiziološki odzivi, neželeni izostanki z dela, zamude, napake, nesreče in predvsem upad kognitivnih sposobnosti:

• težave z mišljenjem,
• slabša koncentracija,
• težave s spominom,
• težave s pozornostjo in učenjem novih stvari.

Slabši proces pomnjenja ima za posledico spremembe na področju odnosa do sebe, do drugih, do dela, … pokazatelji pa so:

• slabša sposobnost komuniciranja,
• zmanjšana sposobnost odločanja,
• zmanjšana sposobnost prepoznavanja in povezovanja,
• manjša storilnost pri delu.

Stres učinkuje na spomin v fazah vnosa, zapisa in priklica informacij, lahko pa tudi povzroči spremembe v možganih, ki imajo dolgotrajne posledice. Različne stopnje stresa sprožajo različne kognitivne izzive.

Možganski fitnes

Na obvladovanje procesa pomnjenja lahko tudi med delom s priučenimi veščinami vplivamo sami. Dejavnost, ki zaobjema zavedanje, sproščanje in obenem zahteva aktivno udeležbo uma in telesa, izboljša stanje posameznika v stresnih situacijah in deluje preventivo proti poslabšanju spomina, je program možganski fitnes. S pozameznimi dejavnostmi lahko vplivamo na točno določeno področje oziroma fazo v procesu pomnjenja.

Vaje za spomin

Vaje za pozornost, senzorni, kratkoročni, dolgoročni spomin, tehnike pomnjenja, koncentracije in sproščanja, zahtevajo aktivno sodelovanje posameznika in vsakodnevno redno dejavnost v umskih in telesnih vajah obnavljanja sposobnosti učljivosti in pomnjenja. Učinek vaj se kaže v:

• zboljšanju pomnjenja,
• izboljšanju sklepanja in reševanja problemov,
• boljših fluidnih sposobnostih (prostorska orientacija ...),
• povečanju vizualne in slušne pozornosti,
• besedni fluentnosti,
• epizodičnem spominu,
• hitrosti procesiranja informacij
• delovnem spominu.

Če živimo zgolj za trenutek, tudi minemo z njim. S spominom v trenutek vnesemo trajanje.
 
Jasmina Lambergar 
Trenerka spomina
 http://www.mozganski-fitnes.si/