Samonikle rastline so darilo narave (1.del)

V Sloveniji raste več kot 3000 različnih vrst samoniklih rastlin med katerimi je polovica uporabna za prehrano. Največ jih uživamo sveže, surove ali kuhane. Pri uporabi samoniklih rastlin moramo dobro obvladati določena strokovna področja ter vsebine, saj so nekatere vrste smrtno nevarne.
Če jih nabiramo sami, moramo vedeti, na katerih mestih in krajih jih najdemo, v katerem letnem času jih lahko nabiramo, katere dele rastlin lahko uporabimo, kako ravnamo z njimi ter kako jih uporabljamo v prehrani.
Večino samoniklih rastlin je najlažje spoznati v času cvetenja, vendar je težava v tem, da mnoge takrat niso več užitne. Zato jih je potrebno spoznati v vseh stopnjah razvoja od mladih poganjkov do plodov. Določene samonikle rastline izločajo prepoznavni vonj zaradi eteričnega olja, ki ga vsebujejo. Nekatere med njimi je potrebno zmečkati med prsti, da razvijejo značilen vonj. Preden jih začnemo nabirati in uporabljati v prehrani, moramo podrobno spoznati njihov videz, užitne dele, vonj in okus.
Hranilne vrednosti samoniklih rastlin
Za normalno delovanje našega telesa potrebujemo beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vodo, prehranske vlaknine, vitamine in minerale. Količina osnovnih hranil (beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov) v samoniklih rastlinah je podobna kot v listnati zelenjavi.
  • Prehranska vrednost je predvsem v zalogah vitaminov in mineralov, zato so samonikle rastline predvsem pomemben vir esencialnih snovi: vitaminov (A, D, E, K, B in C) in mineralov (natrija, kalija, železa, fosforja, bakra, kalcija, magnezija, mangana, cinka in selena).
  • Imajo pomembno količino beljakovin, ki se giblje med 1–8 g na 100 g rastline. Največ jih vsebujejo navadna regačica, kopriva, stajska metlika, bršljanasta grenkuljica in mrtva kopriva. Zelo malo jih je v navadni zvezdici in motovilcu, čemaž ne vsebuje beljakovin.
  • Imajo zelo malo maščob. Le-te so nenasičene, kar pomeni, da so koristne in ne vsebujejo holesterola. Največ jih vsebujejo rukola, drobnjak, regrat, kopriva in mrtva kopriva.
  • Glede ogljikovih hidratov vsebujejo predvsem prehranske vlaknine in škrob. Količina prehranskih vlaknin v samoniklih rastlinah se giblje med 1,5–4 g na 100 g rastline. Največ vlaknin se nahaja v regratu, koromaču, čemažu in rukoli, najmanj jih je v navadni regačici.
Za boljšo predstavitev so v nadaljevanju predstavljene nekatere samonikle rastline, ki se najpogosteje uporabljajo. Energijska vrednost ter vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vode in prehranskih vlaknin izbranih samoniklih raslin je predstavljena v 100 g (prirejeno po Souci S. W., Fachman W., Kraut H., 2000. Food composition and Nutrition Tables. Stuttgart. Medpharm Scienific Publishers):
Regrat (ogljikovi hidrati: 2,44g, beljakovine: 2,87g, maščobe: 0,62g, voda: 88,7g, prehranske vlaknine 3,02g, energijska vrednost  113 kJ)
Čemaž (ogljikovi hidrati: 2,93g, beljakovine: 0g, maščobe: 0g, voda: 89,4g, prehranske vlaknine 2,18 g, energijska vrednost  50kJ)
Kopriva (ogljikovi hidrati: 1,31g, beljakovine: 7,37g, maščobe: 0,61g, voda: 83,3g, prehranske vlaknine 3,11 g, energijska vrednost  170kJ)
Nekaj pomembnih pravil
  • Nabirajte do 15 enostavnih in preprostih rastlin, ki jih lahko pogosto najdete.
  • Nabirajte samo tiste rastline, ki jih dobro poznate.
  • Delajte si zapiske ali pripravite herbarij.
  • Naučite se opazovati rastline, da lahko ločite užitne od strupenih.
  • Ob vseh letnih časih bodite v naravi, saj nabiralna sezona traja vse leto.
  • Nikoli ne nabirajte redkih rastlin, saj so le-te lahko zaščitene.
  • Vedno nabirajte rastline, ki rastejo v velikem številu.
  • Nabirajte na mestih, ki so daleč od prometnih cest, onesnaženih vodnih tokov, naselij, kmetijskih zemljišč, blatnih in prašnih mest.
  • Nikoli ne nabirajte rastlin, ki so videti nezdrave, uvele, poškodovane in nagrizene od parazitov.
Čas je da gremo v naravo – samonikle rastline nas čakajo.

Mag. Gordana Vulić, univ. dipl. inž. živ.tehnol. 
V Sloveniji raste več kot 3000 različnih vrst samoniklih rastlin med katerimi je polovica uporabna za prehrano.