Samonikle rastline so darilo narave (2.del)

Količina osnovnih hranil (beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov) v samoniklih rastlinah je podobna kot v listnati zelenjavi, vendar je prehranska vrednost samoniklih rastlin predvsem v zalogah vitaminov in mineralov. Zato samonikle rastline predstavljamo predvsem kot pomemben vir esencialnih snovi: vitaminov (A, D, E, K, B in C) in mineralov (natrija, kalija, železa, fosforja, bakra, kalcija, magnezija, mangana, cinka in selena).
Vitamin A
Količina vitamina A se giblje med 0,3–8 g na 100 g rastline. Največ vitamina A vsebujejo regrat (7,9 mg), koromač (4,7 mg) in motovilec (3,9 mg), najmanj ga imata drobnjak (0,3 mg) in rukola (1,4 mg). Veliko samoniklih rastlin ne vsebuje vitamina A.
Vitamin E
Regrat vsebuje največ vitamina E, in sicer: 100 g rastline vsebuje 2,5 g. Motovilec ga vsebuje najmanj, le 0,6 g.  Ostale samonikle rastline nimajo vitamina E.
Vitamin K
Drobnjak je samonikla rastlina, ki vsebuje 380 µg vitamina K na 100 g rastline. Najmanj ga ima koromač z 240 µg, medtem ko ga v ostalih samoniklih rastlinah ne najdemo.
Vitamin B1
Zaloge vitamina B1 se v samoniklih rastlinah gibljejo med 40–230 µg na 100 g rastline. Veliko samoniklih rastlin ga ne vsebuje. Največ ga vsebujejo koromač (230 µg), regrat (190 µg) in drobnjak (140 µg), najmanj ga imata rukola (40 µg) in motovilec (65 µg).
Vitamin B2
Veliko samoniklih rastlin ne vsebuje vitamina B2. Količina vitamina B2 na 100 g rastline se giblje med 80–170 µg. Izstopajo regrat (170 µg), drobnjak (150 µg) in koromač (110 µg) z največjo količino vitamina B2, najmanj ga imata motovilec (80 µg) in rukola (90 µg).
Vitamin B6
Največ  vitamina B6 imata drobnjak (420 µg) in motovilec (250 µg), najmanj  ga  vsebujeta rukola (70 µg) in koromač (100 µg). Večina samoniklih rastlin ne vsebuje vitamina B6.
Vitamin C
Zaloge vitamina C se gibljejo med 35–333 mg na 100 g rastline. Najmanj ga vsebujeta motovilec (35 mg) in drobnjak (47 mg), izstopajo kopriva (333 mg), bršljanasta grenkuljica (230 mg), stajska metlika (219 mg) in mrtva kopriva (216 mg) z več kot 200 mg na 100 g rastline. Dnevnim potrebam po vitaminu C lahko zadostimo samo z vnosom 50 g sveže mrtve koprive ali 30 g koprive. Tudi z mešanico različnih samoniklih rastlin lahko pripravimo solato s katero poskrbimo za zadostni dnevni vnos vitamina C.
Niacin
Količina niacina v samoniklih rastlinah se giblje med 200–800 µg na 100 g rastline. Niacin se nahaja v regratu (800 µg), drobnjaku (600 µg), najmanj ga vsebujejo motovilec (380 µg), rukola (300 µg) in koromač (200 µg). Ostale samonikle rastline ga nimajo.
Pantotenska kislina
Vsebuje jo samo koromač, in sicer 250 µg na 100 g rastline.
Folna kislina
Večina samoniklih rastlin ne vsebuje folne kisline, izstopata le motovilec s 145 µg in koromač s 100 µg na 100 g rastline.

Povzeto po Souci S. W., Fachman W., Kraut H., 2000. Food composition and Nutrition Tables. Stuttgart. Medpharm Scienific Publishers

 Mag. Gordana Vulić, univ. dipl. inž. živ.tehnol. 
Samonikle rastline so pomemben vir esencialnih snovi: vitaminov (A, D, E, K, B in C) in mineralov (natrija, kalija, železa, fosforja, bakra, kalcija, magnezija, mangana, cinka in selena).