Fižol – odlično živilo za zdravo prehrano

Za fižol lahko rečemo, da je marsikje osnovno živilo v prehrani. Največja svetovna pridelovalka suhega fižolovega zrnja je Indija, sledi Brazilija, Mjanmar, Mehika, Tanzanija in Kenija, nekaj manj Kitajska, Angola, ZDA in Uganda. V EU največ suhega zrnja proizvede Romunija in Litva, sledi Poljska, Grčija, Latvija, Španija Italija, Portugalska, Francija, Irska, Nizozemska in Hrvaška, ter še nekaj drugih držav.
V Sloveniji smo na 16 mestu v EU po proizvodnji fižola. Imamo nekaj svojih sort visokega fižola (cipro, barianec, jabelski pisanec, jeruzalemski, kiro, klemen, maslenec, savinjski sivček…) kakor tudi nizkega fižola (ribničan, zorin, tomačevski prepeličar,…)
Hranilne sestavine fižola
Zrela semena vsebujejo:
  • 10% vode,
  • 55 – 60% ogljikovih hidratov,
  • 20 – 25% beljakovin,
  • 4,3 % prehranskih vlaknin,
  • 2 % maščob,
  • 3,7 % mineralnih snovi (cink, železo, baker, magnezij, fosfor, kalcij, kalij, mangan in selen),
  • vitamine iz skupine B.
Zeleni stroki vsebujejo:
  • 90 % vode,
  • 6,6 % ogljikovih hidratov,
  • 1,8 % beljakovin,
  • 0,2 % maščob,
  • 0,7 % mineralnih snovi.
Sveži zeleni deli rastline vsebujejo provitamin C in A. Sveži fižol vsebuje zaviralce črevesnih encimov, ki motijo prebavo proteaz – zato je nujno, da fižol skuhamo. V fižolu se nahajajo tudi tanini: črni in temno rdeči fižol sta bogatejša s tanini, kot tisti, ki so svetlejše barve.
Verjetno je po zaužitju obroka s fižolom marsikomu neprijetno zaradi nastalih vetrov. Vzrok temu je neprebavljiva rafinoza, ki se nahaja v fižolu. Bakterije debelega črevesa jo uporabijo kot vir ogljika, pri tem pa nastajajo plini, ki se sprostijo v obliki vetrov (bakterije sproščajo CO2, metan, amonijak in H2S.)
Priporočila za uživanje fižola
Uživanje fižola dobro vpliva na naše počutje. Stročji fižol ter čaj iz fižolovih luščin in cvetov zmanjšujejo količino sladkorja v krvi in v urinu za 30 do 40 %. Snovi v fižolu vplivajo na izločanje seča, zato ga je  priporočljivo uživati tudi pri boleznih ledvic in mehurja. Ravno tako pomaga pri slabokrvnosti, živčnih boleznih, zaprtju, boleznih jeter, zmanjšuje količino holesterola, ter tudi preprečuje prekomerno telesno težo. Obloge iz pretlačenega fižola so včasih polagali na otekline.

Mag. Gordana Vulić, univ. dipl. inž. živ.tehnol.
Stročji fižol ter čaj iz fižolovih luščin in cvetov zmanjšujejo količino sladkorja v krvi in v urinu za 30 do 40%.