Bob – skoraj pozabljena zrnata stročnica

Bob je ena izmed najstarejših gojenih zrnatih stročnic za prehrano ljudi.  Nekoč so ga veliko pridelovali v naših krajih, vendar ga že stoletja iz naših krožnikov izpodrivajo grah, fižol, krompir in koruza.Največja svetovna pridelovalka boba je Kitajska, manjše pridelovalke so Etiopija, Maroko, Avstralija, Sudan, Francija, Peru, Tunizija, Egipt in Italija. Bob cveti maja, dozori avgusta ali septembra. Zelene stroke jedilnega boba trgajo od junija do julija, zrelo seme pa pri pravilnem shranjevanju zdrži vsaj šest let.
Bob je skupaj s arašidi in sojo na seznamu alergenih stročnic, kar pomeni, da  se mu je potrebno izogniti v primeru preobčutljivosti.

Hranilne snovi v bobu

• V svežem zrnju vsebuje okoli 10 % beljakovin, v suhem pa do 35 %.
• Največ škroba je v suhem zrnju in to 40 – 60 %, od tega je 8 % prehranskih vlaknin, kar je v primerjavi z vsemi stročnicami največ.
• Vsebnost maščob v suhem zrnju je le 1–3 %.
• Je bogat vir betakarotena, provitamina vitamina A, niacina (vitamina B1), vitamina E in K ter fosforja, ki ohranja zdrave kosti in zobe.
• Energijska vrednost suhega zrnja je 336 kcal/100 g (1414 kJ/100 g), kar je veliko več kot energijska vrednost zelenega zrnja 88 kcal/100 g oz. 370 kJ/100 g.

Praktični nasveti za pripravo boba

Pri kuhanju je potrebno upoštevati, da sveže bobovo zrnje kuhamo največ deset minut, suhega pa najprej prevremo za tri minute, potem namočimo čez noč, naslednji dan pa vodo odlijemo in kuhamo do mehkega vsaj 40 minut do ene ure.  Dlje, ko ga kuhamo, lažje je prebavljiv in manj nevšečnosti z vetrovi nam povzroča.
V prehrani se priporoča uporaba boba s tanjšo lupino in debelozrnatega boba, saj je lažje prebavljiv od drobno zrnatega. Ravno tako sta zdrobljeno bobovo zrnje in moka prehransko bolj ustrezna. Namreč, zrnje boba v želodcu močno nabrekne in napenja, kar se lahko omili z pravilnim postopkom priprave.

Zdravilni učinki boba

Poleg visoke hranilne vrednosti za bob velja, da ima tudi zdravilne učinke:  

• Pospešuje odvajanje vode iz organizma, zato ga priporočajo pri obolenjih ledvic in mehurja, še posebej pri vnetjih ledvičnih kamnov  in za blaženje bolečin.
• Znan je tudi čaj iz bobovih luščin in cvetov, ki naj bi pomagal  pri izločanju peska iz ledvic.
•  Včasih so iz bobove moke, zmletih jajčnih lupin in beljakov pripravljali obloge za zdravljenje oteklin pri poškodbah in za zmanjševanje bolečin pri artritisu.

Mag. Gordana Vulić, univ.dipl.inž.živ.tehnol.