Ortoreksija - je preveč zdravo lahko tudi nezdravo?

Tako kot z ostalimi stvarmi, lahko pretiravamo tudi z zdravo prehrano. Pretirana želja oziroma obsedenost posameznika z zdravo prehrano lahko vodi do motnje hranjenja, ki jo imenujemo ortoreksija. Je dokaj nov pojem in zaenkrat še ni uradno klasificiran kot bolezen, je pa uvrščen na seznam čakajočih. Prvi jo je leta 1997 definiral dr. Steven Bratman, besedo ortoreksija pa je sestavil iz dveh grških besed:  orthos - pravilen in orexis - apetit.
Kako se razvije ortoreksija?
Razvoj je postopen in počasen, saj se začne le kot trud posameznika, da se prehranjuje kar se da zdravo, vendar pa lahko to preraste v obsedenost. Pri posamezniku se vse začne vrteti okrog hrane na način, da: 
  • načrtuje jedilnike za več dni vnaprej,
  • strogo omeji živila,
  • v trgovini prebije več ur, da lahko natančno preuči deklaracije na živilih,
  • če se pregreši s hrano, ki po njegovih strogih merilih ni primerna, se počuti krivo in osramočeno, pri čemer se lahko kaznuje s še strožjim režimom prehranjevanja.
Za razliko od oseb, ki se bojujejo z anoreksičnostjo ali katero drugo motnjo hranjenja, te osebe tega ne skrivajo, pač pa ravno obratno. Svoje mnenje ter prepričanje želijo vsiliti drugim.  Bolj kot prizadeta samopodoba oziroma želja po hujšanju prevladuje kompulzivna potreba po ohranjanju čistosti, naravnosti telesa in nadzoru, kar pa vpliva na posameznikovo življenje ter na odnose z ljudmi. Z neustreznim prehranjevanjem (pripelje lahko namreč do tega, da oseba konča pri eni sami vrsti hrane), lahko pride tudi do pomanjkanja vseh hranil ter  hormonskih motenj.
Bratmanov test za ugotavljanje ortoreksije?
Če pazimo na to ali zdravo jemo ali ne, še ne pomeni, da trpimo za ortoreksijo. Za ugotavljanje ortoreksije obstaja tako imenovani Bratmanov test. Vprašalnik je zgolj neformalen in ni znanstveno natančen. Če so štirje odgovori od desetih pritrdilni, je to znak, da je potrebno ukrepati, če pa so pritrdilni vsi, pa je stanje lahko zelo resno. Vprašanja so sledeča:
  • Ali razmišljate o zdravi prehrani več kot tri ure dnevno?
  • Ali načrtujete obroke za več dni naprej?
  • Ali vem je prehrambna vrednost obroka važnejša od uživanja v hrani?
  • Ali se vam je ob ukvarjanju s kakovostjo prehrane znižala kakovost življenja?
  • Ali postajate čedalje strožji v izboru kakovostne hrane, ki jo uživate?
  • Se počutite bolj samozavestni, ko jeste zdravo hrano?
  • Ste se zaradi zdrave prehrane odrekli hrani, v kateri ste nekoč uživali?
  • Ali se zaradi vašega načina prehranjevanja umikate iz kroga družine ali družbe?
  • Ali se počutite krive, če pojeste hrano, ki ni del vaših pravil prehranjevanja?
  • Ali vas uživanje zdrave hrane pomirja in omogoča kontrolo nad sabo?
V primeru ortoreksije je ponavadi kljub temu, da ni uradno priznana kot motnja hranjenja, vseeno potrebna strokovna pomoč psihologa, psihiatra ali zdravnika. Zdravljenje je dolgotrajno, vendar pogosto uspešno.
Zavedati se moramo, da je to, da smo osredotočeni na zdravo življenje in z njim seveda tudi na zdravo prehranjevanje priporočljivo, vendar ne smemo dopustiti, da nam hrana obremenjuje življenje. Privoščimo si občasno nekaj kar ni najbolj zdravo. Če to počnemo še v prijetni družbi. bomo pri tem tudi uživali. To pa  lahko življenje vsem samo polepša.  

Nina Blejc, dipl.dietet. 
Pretirana želja oziroma obsedenost posameznika z zdravo prehrano lahko vodi do motnje hranjenja, ki jo imenujemo ortoreksija.